NEKATERI OD PRENESENIH DOKAZOV POSLANSTVA Muhammeda (s)

KUR’ANSKI DOKAZI:

  • Vzvišeni Allah pravi:

    Muhammed ni oče nobenega od vaših ljudi, marveč Allahov poslanec in pečat (zadnji) glasnikov vere. (Al-Ahzab (Zavezniki) 40. verz)

  • In veselo novice je prinesel Jezus (mir z njim) o poslanstvu Muhammeda (mir z njim) v Evangeliju, Vzvišeni Allah pravi:

    Jezus, Marijin sin, je dejal: “O sinovi Izraelovi! Jaz sem vam Allahov poslanec, da vam potrdim pred menoj razodeto Postavo in da vam prinesem veselo vest o poslancu z imenom Ahmed, prišel bo za menoj.’’ Predstavil jim je očitne dokaze, oni pa so rekli: ‘’To je prava čarovnija.” (As-Saff (Bojni razpored) 6. verz)

    In Vzvišeni pravi: .. tistim, ki sledijo poslancu, nepismenemu glasniku vere, katerega najdejo vpisanega pri njih v Tori in Evangeliju; zapoveduje jim, naj delajo dobro in jih odvrača od zla; dovoljuje jim vse, kar je dobro in jim prepoveduje vse, kar je slabo; razbremenil jih bo težkih bremen in okov, ki so jih pestili. Tisti pa, ki so vanj verjeli, mu izkazovali spoštovanje, mu pomagali in sledili svetlobi, ki je bila spuščena z njim, bodo odrešeni." (Al-A’raf (Višave) 157. verz)

DOKAZI IZ POSLANČEVEGA (s) BREZMADEŽNEGA IZROČILA

Allahov poslanec (s) je dejal: »Moj primer in primer poslancev pred mano, je kot primer človeka, ki gradi hišo, jo ukrašuje in olepšuje, razen vogala, kjer manjka opeka (kamen). Ljudje hodijo okrog nje in jo občudujejo ter pravijo: 'Zakaj pa ni postavljena še ta opeka (kamen)?' On (s) pravi: 'Jaz sem ta opeka (kamen) in jaz sem pečat (zadnji od) glasnikov vere.'« (Muttefekun alejh)

DOKAZI IZ PREJŠNJIH RAZODETIJ

Ata ibn Jesar navaja, da je srečal Abd Allaha ibn Amra ibn El-Asa, naj bo Allah z njima zadovoljen, in mu rekel:
”Povej mi o opisu Allahovega poslanca (s) v Tori (Postavi).” On pa mu je odgovoril: “Da. Prisežem pri Allahu, on je opisan v Tori, z nekaterimi lastnostmi kot je opisan v Furkanu (Kur’anu): ‘O glasnik vere! Mi smo te poslali kot pričo in kot prinašalca radostnih vesti in kot poslanca, ki opominja’ in kot zaščitnika Arabcem (oz. nepismenim). Ti si Moj suženj in Moj poslanec. Tvoje ime je Mutevekkil (tisti, ki se oslanja samo na Allaha).

On ne bo slabega vedenja niti grobega govora, niti tisti, ki javno (na tržnicah) dviguje glas na ljudi in ne vrača na slabo (dejanje) s slabim (dejanjem), ampak odpušča in oprosti. Allah ga ne bo usmrtil, vse dokler prek njega ne vzpostavi narod iz katerega bo izginil politeizem (mnogoboštvo) in se vzpostavil monoteizem (tevhid) in bodo rekli: ‘Ni drugega boga razen Allaha’, in dokler prek njega ne odpre oči, ki ne vidijo (resnice) in ušesa, ki ne slišijo (poziv dobra) in zapečatena srca (ki so prekrita s temo mnogoboštva).
(Sahihul-Buhari)

Profesor Abdul-Ahad Davud pravi:
Resnično sem se skušal v svojih razpravah oslanjati na nekatere dele (citate) iz Svetega pisma, ki redko dovoljujejo kakršnokoli jezikovno razpravo, jaz pa nisem uporabljal latinščino, grščino ali armejščino, zato ker je to brezkoristno, zato bom le navedel besedilo z istimi besedami iz popravljene različice, katero je objavila ‘’Britanska in tuja svetopisemska družba’’. Preberimo naslednje besede, ki so navajajo v 5. Mojzesovi knjigi v Postavi (Devteronomij 18:18): »Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta /…/.«

In če se te besede ne nanašajo na Muhammeda (s), potem one ostajajo neuresničene in praktično neizpolnjene. Jezus, mir z njim, ni sam nikoli trdil, da se to nanaša na njega, njegovi apostoli pa so bili istega mnenja in oni pričakujejo drugo vrnitev Jezusa, mir z njim, da bi se uresničila prerokba. Tisto, kar je vse do zdaj potrjeno in nesporno je, da prvi pojav Jezusa, mir z njim, ni tisto na kar nakazuje, tisto kar je prišlo v citatu:‘’Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe/…/’’. In prav tako se njegov drugi prihod, zelo težko sprejme v kontekstu in pomenu navedenega citata. Jezus (mir z njim) se bo, tako kot veruje vanj njegova cerkev, pojavil kot sodnik in ne kot ponudnik nove zakonodaje, medtem ko je ‘’obljubljeni’’ tisti, ki bo prinesel ognjeno postavo (zanje) v svoji desnici.

Ko poudarjajo osebnost obljubljenega glasnika vere oni drugo poslanstvo pripisujejo Mojzesu, mir z njim. V vsakem primeru, tisto kar veliko pomaga, ko govorimo o ‘’Prihajajočem snopu Božje svetlobe iz Parana’’, to pa so mekanske gore, so besede, ki se navajajo v Tori (Postavi), v Ponovljenem zakonu 33:2, kjer stoji:
Gospod je prišel s Sinaja, in vstal jim je s Seira; prikazal se je v svetlobi iznad gore Paranske in prišel od desettisočev svetih; v njegovi desnici je bila ognjena postava zanje.

V citatu se svetloba Gospoda primerja s svetlobo Sonca ''Gospod je prišel s Sinaja, in vstal jim je s Seira'', toda zasijala je slava s Paranskih gora, kjer se bo z njo pojavilo tisoče svetih angelov, on pa bo v svoji desnici nosil ognjeno postavo zanje. Nobeden od Izraelcev, vključno z Jezusom, ni imel nobene povezave s Paranskimi gorami, razen Hagare (Abrahamove žene) s 'svojim sinom', katera sta tavala po beeršebski puščavi (imenovani tudi 'Sedem vodnjakov') in potem sta se nastanila v Paranu (mekanskih gorah).

V 1. Mojzesovi knjigi , Geneza 21:21 se navaja: In živel je v puščavi Paranski, in mati mu je dobila ženo iz Egiptovske dežele. Od Izmaelovega prvega sina Kedarja oz. 'Adnana' imajo poreklo potomci Arabcev, ki so se že od tistega časa nastanili v Paranskih gorah in jo imeli za svojo domovino. Muhammed (s) kot je vsem znano je iz rodu Izmaela (naj bo mir z njim) in njegovega sina Adnana. Potem se je po določenem času pojavil kot Poslanec v Paranskimi (mekanskim) gorami in je osvojil Meko z desetimi tisoči vernikov (v citatu 'svetih') in prišel z zbrano (plamtečo oz. sijočo) versko zakonodajo svojemu ljudstvu. Mar to ni prerokba (oz. najavljeno poslanstvo), ki je omenjeno in se je dobesedno uresničilo?? In potem prerokba s katero je prišel (glasnik vere Habakuk) je specifična, dostojna omenjanja in pozornosti, ta prerokba je naslednja:

»Bog prihaja iz Temána, Sveti z gore Parán. Njegovo veličastvo pokriva nebo, in njegova hvala napolnjuje zemljo.« (Hababuk 3:3) Beseda hvala (ar.hamd) tukaj ima zelo pomemben pomen, ker samo ime Muhammed pomeni 'hvaljen' (ar.memduh), poleg tega pa so prebivalci Paranskih gora Arabci, katerim je obljubljeno razodetje).

Vzklikajo naj puščava in njena mesta, vasi, ki v njih prebiva Kedár (Adnanovi sinovi), vriskajo naj prebivalci Sela (glavno mesto Edoma) na pečinah, oglašajo naj se z vrhov gorá.

GOSPOD izhaja kakor junak, vzbuja gorečnost kakor bojevnik, zaganja bojni vik in krik, nad sovražniki se izkazuje kot junak. (Izaija 42:11,12,13)

V zvezi s to temo imamo dve drugi prerokbi, ki sta pomembni in dostojni omenitve, kjer se omenja ime Kedarja oz. Adnana v Izaiji 60:1-7, kjer se navaja:

Vstani, svéti se, hči sionska! zakaj svetloba tvoja je prišla in slava Gospodova je zasijala nad teboj.

Kajti glej, tema pokriva zemljo in mrak narode; a nad teboj zasije Gospod in slava njegova bode očitna nad teboj.

In pridejo narodi k svetlobi tvoji in kralji k svitu, ki ti sije.

Povzdigni oči kroginkrog in poglej: vsi oni se zbirajo in prihajajo k tebi; sinovi tvoji gredo iz daljave in hčere tvoje prinašajo v naročju.

Tedaj boš videla in od veselja sijala, in srce ti bo močno utripalo in se širilo; zakaj obilnost morja se obrne do tebe, bogastvo narodov dospe k tebi.

Velblodov roj te pokrije, dromedarji iz Madiana in Efe; vsi pridejo iz Sabe, zlata prineso in kadila in veselo bodo oznanjali slavna dela Gospodova.

Vse črede kedarske se bodo zbirale k tebi; ovni nebajotski ti bodo stregli; prišli bodo na moj oltar v blagougodje meni; in okrasil bom hišo dike svoje.

Prav tako se v Izaiju (21: 13-17) navaja ena druga prerokba in ta prerokba pravi:

Prerokovanje o Arabiji. Po gozdih v Arabiji boste prenočevale, o potujoče čete Dedancev!

Prinesite žejnemu naproti vode! Prebivalci Temske pokrajine naj postrežejo s kruhom ubežniku!

Kajti beže zaradi mečev, pred potegnjenim mečem in pred napetim lokom in pred nadlogami vojne.

Zakaj tako mi je dejal Gospod: V enem letu, kakor so leta najemnikova, propade vsa slava kedarska.

In preostalo število lokostrelcev junakov iz sinov kedarskih bode neznatno; kajti Jehova, Bog Izraelov, je govoril to.


Preberite to prerokbo (v Izaiju) kot je prišlo v eni od knjig Tore (Postave), ki govori o prihodbu Božje svetlobe iz Parana.

Če je Izmael prebival v Paranskih gorah, kjer se mu je rodil sin Kedar (Adnan), ki je najstarejši ded in glavni prednik Arabcev in če je zapisano o otrocih Kedarja (Adnana), da jim bo prišlo razodetje od Allaha in če so sledniki Kedarja začeli s sprejemanjem svetega žrtvovanja slaveč ‘hišo Moje slave’ in to v času, ko je nepravičnost izpolnila Zemljo dolga stoletja, in je potem ravno na tem delčku zemlje on sprejel svetlobo od Gospodarja, če je vse to bila slava, ki se je uresničila Kedarju; vsi ti velikoštevilčni strelci in vsi slavni heroji od otrok Kedarja. Če vse to mora izginiti v času enega leta, zaradi bežanja pred potegnjenim mečem in pred napetim lokom. Ali vse to namiguje na nekoga drugega iz Parana in ne na Muhammeda?! (Poglejte ‘Habakuk’ 3. poglavje)

Muhammed (s) je od potomcev Izmaela in njegovega sina Kedarja (Adnana), ki se je nastanil v puščavi Parana in on (s) je edini poslanec, preko katerega so dobili Arabci Božje razodetje, v času, ko je krivičnost izpolnila Zemljo. Prek njega se je počasi širila Božanska svetloba v Paranu. Meka je edino mesto v katerem se slavi ime Gospodarja v Njegovi hiši.
Prav tako so potomci Kedarja prejemali razodetje na mestu žrtvovanja (pri Allahovi hiši) in to je Muhammed (s), ki je bil napadan in preganjan od svojega ljudstva in je bil prisiljen emigrirati iz Meke. Prizadela ga je žeja, ko je bežal pred potegnjenim mečem in pred napetim lokom. Eno leto po pobegu se je srečal s potomci Kedarja na Bedru, kjer se je zgodila prva bitka med prebivalci Meke (mnogobožci) in Allahovim glasnikom vere (s).
Po tej bitki so bili potomci Kedarja zlomljeni (tisti, ki so nosili loke in strele) in z njihovim porazom je bila tudi njihova slava uničena. Če sveti glasniki vere niso bili tisti, ki so sprejemali razodetja in če niso uresničili vse te prerokbe, to potem pomeni, da se te prerokbe še vedno niso uresničile? Prav tako, Gospodova hiša v kateri se bo slavilo Njegovo ime, na kaj se namiguje v Isaiji 60:7 je Allahova sveta hiša - Ka’ba v Meki in ne cerkev rešitelja (Jezusa Kristusa), kot to trdijo krščanski komentatorji. Črede Kedarja, ki se omenjajo v 7. citatu (verzu) pa se ne morejo povezati s cerkvo rešitelja (Jezusa Kristusa).
Dejstvo je, da so vasi in prebivalci, ki sledijo Kedarja edini ljudje na tem svetu, ki niso od tedaj pod vplivom učenja cerkve rešitelja. Prav tako, tisoče svetih (to pomeni vojakov ali vernikov), ki se omenja v Ponovljenem zakonu (33:2) je od velikega pomena. “Allah je zasijal s svojo svetlobo iz Parana in s to svetlobo je prišlo deset tisoč svetih (vojakov).’’ Če preberete celotno zgodovino v zvezi s Paranskimi gorami, ne boste našli nobenega drugega dogodka, razen tistega, ki je pred vami, to pa je osvajanje Meke, ko je Poslanec (s) vstopil v njo na čelu z deset tisočimi verniki in njegovimi sledniki iz Medine. Vrnil se je v Allahovo hišo z verozakonom v svoji desni roki, ki zajema vse ostale verozakone in jih razveljavlja.

“Paraklit (Tolažnik) duh resnice, katerega je napovedal Jezus, mir z njim, ni nobeden drug, razen sam Muhammed (s). Po našem mnenju je napačno meniti, da je on sveti duh, kot to trdijo teološka dojemanja, ker Jezus, mir z njim, pravi: “Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.” (Evangelij po Janezu 16:7)

Te besede jasno pomenijo, da bo Paraklit (Tolažnik) prišel po Mesiji (Jezusu) in da on ni bil z njim, ko je izgovoril te besede. Ali moramo meniti, da je Mesija bil prikrajšan svetega duha, če je prihod svetega duha pogojen z odhodom Mesije ?

Razen tega, način kako ga je Mesija (Jezus) opisal, nam da vedeti, da gre za človeka in ne duha: “/…/ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal /…/.''

Ali bomo morali potem zaključiti, da sta Bog in sveti duh bila dva različna bitja (entiteta) in da bo sveti duh govoril o sebi in o tistem, kar je slišal od Boga? Besede Mesije jasno nakazujejo na nekoga, ki ga bo Bog poslal in ga imenuje 'duh resnice'. Prav tako tudi Kur'an na isti način govori o Muhammedu (s) in Vzvišeni Allah pravi:

In ni tako, on namreč resnico prinaša in trdi, da so jo prinašali vsi poslanci. (As-Saffat (Vrste) 37. verz)

DOKAZI IZ EVANGELIJA

V Evangeliju obstajajo številni dokazi, ki jasno govorijo o prihodu in poslanstvu Muhammeda (s) ali pa omenjajo nekatera od njegovih dejanj.

Evangelij po Janezu:
Evangelij po Janezu (20) je priznal in ni tajil. Priznal je: »Jaz nisem Mesija, Kaj torej? Si mar Elija?« so ga vprašali. »Ne, tudi to nisem,« jim je rekel. »Ali si prerok?« »Ne,« je odgovoril, Rekli so torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?, Dejal je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaija, Odposlanci so bili iz vrst farizejev, Vprašali so ga in mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Mesija ne Elija ne prerok? (1:20-25).

Omenjeni glasnik vere v tem besedilu ni Jezus, mir z njim, ampak Muhammed (s), ker je Janez Krstnik (ar.Jahja) klical in pokristjanjeval za časa Jezusa, mir z njim, in napovedal prihod tega glasnika vere oz. preroka.

je Jezus, mir z njim dejal:
»jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Peraklita (Tolažnika), da bo ostal pri vas vekomaj. « ( 14:16 ).

V Evangeliju besede Paracalon (Slavni), Paraclete (Ugleden), Periclytos (Pohvaljen), pomenijo Ahmed. Beseda Ahmed je pa eno izmed imen Muhammeda (s) in se omenja v Kur’anu v poglavju As-Saff (Bojni razpored).

Navaja se v Evangeliju (po Bernabi 112: 16-80), da je Jezus, mir z njim, dejal:
»Zaradi tega, ker me bo Bog vzdignil iz Zemlje in bo zamenjal videz izdajalca, tako da bo vsak mislil za njega, da sem jaz. In poleg tega, ko bo on resnično umiral z najhujšo smrtjo, bom jaz ostal na tej sramoti dolgo časa na Zemlji, toda ko pride sveti (ugledni) Božji poslanec Muhammed, bo odstranjen od mena ta znak sramote.«

V istem Evangeliju po Bernabi se v 39. Poglavju navaja:
»Ko je Adam vstal na svoje noge, je zagledal v zraku napis, ki je sijal kot Sonce, pisalo pa je: 'Obstaja samo en Bog in Muhammed je Božji poslanec.' Potem je prvi človek (Adam) z očetovsko ljubeznijo poljubil te besede, podrgnil svoje oči in dejal:'Naj bo blagoslovljen ta dan, ko boš prišel ti (Muhammed) na svet.«