ŽENE ALLAHOVEGA POSLANCA (s)

Muhammed (s) se je poročil z več kot desetimi ženskami po smrti njegove soproge Hadidže, naj bo Allah z njo zadovoljen. Vse so bile že stare vdove, razen Aiše, naj bo Allah z njo zadovoljen, katero je poročil kot devico. Šest med njimi je bilo iz plemena Kurajš, ena med njimi je bila judinja, ostale pa so bile iz ostalih arabskih plemen. Imel je tudi eno sužnjo, Marijo koptinjo, naj bo Allah z njo zadovoljen, ki mu je rodila sina Abrahama (ar. Ibrahim). Ona je bila podarjena Allahovemu glasniku (s) od vladar Aleksandije Mukavkisa.

On (s) je dejal: »Resnično boste osvojili Egipt in to je dežela v kateri se pogosto omenja karat. Ko ga osvojite, lepo ravnajte z njenimi prebivalci, ker so oni varovanci islamske države in rodbina ali je dejal – ker so oni varovanci islamske države in ženini sorodniki. « (Sahih Muslim)

Prav tako je dejal (s): »Ko premagate Kopte (prebivalce Egipta) z njimi lepo ravnajte, ker so oni varovanci islamske države in rodbina. « (Musannef Abdurrezzak)

Ez-Zuhri pravi: »Sorodniki zaradi Hagare, matere Izmaela (mir z njim), varovanci islamske države pa zaradi Abrahama, sina Allahovega glasnika (s).«
Allahov poslanec (s) je imel tolikšno število žena iz naslednjih razlogov:

  • Verskih oz. zakonodajnih:

    tako kot je bila njegova (s) poroka z Zejneb bint Džahš, naj bo Allah z njo zadovoljen. V času nevednosti pred islamom (ar. džahilijjet) so Arabci prepovedovali poroko z ženo posvojenega sina, ker so verjeli, da je žena posvojenega sina isto kot žena rojenega sina, zato se je Allahov poslanec (s) poročil z Zejneb (potem, ko se je Zejd ločil od nje), da bi se razveljavilo to prepričanje oz. napačno mišljenje. Vzvišeni Allah pravi: Ko se je Zejd ločil od nje, smo jo omožili s teboj, da bi vernikom ne bil več greh ženiti se z ženami svojih posinovljencev, ko se ti ločijo od njih – tako kot Allah določi, tako mora biti. (Al-Ahzab (Zavezniki) 37. verz)

  • Političnih. Zaradi interesa poziva v islam in zaradi združevanja src:

    in pridobivanja naklonjenosti plemen. Allahov poslanec (s) je bil prek svoje žene v odnosu z največjim in najmočnejšim plemenom Kurejš. Tudi svojim prijateljem je ukazoval, da tako postopajo in tako je dejal Abdurrahmanu ibn Avfu, ko ga je poslal v Dumatul-Džendel: »Če te bodo poslušali, poroči hčer njihovega vladarja.«

    Cl. Cahan je dejal:
    »Mogoče bodo nekateri pogledi na poslančevo (s) življenje pri nas izzvali pomoto, sledeč našo sodobno mentaliteto. Potrjeno je namreč, da se vodijo razprave in polemike o poslančevih (s) tuzemskih strasteh in takoj se hitro skrivaj pogleda na to, ker je on (s) po smrti Hadidže (naj bo Allah z njo zadovoljen) poročil devet žena. Toda, zagotovo je potrjeno, da večina teh zakonskimi vezi ima zarisano politično naravo s ciljem, da se pridobijo nekateri ugledneži in nekatere veje plemen. Razen tega, arabska mentaliteta priznaje in potrjuje človeško naravo, ki jo človek očituje, tako kot ga je ustvaril Vzvišeni Allah.«

  • Socialnih razlogov:

    Kot je primer poroke z ženami nekaterih prijateljev, ki so bili ubiti na poti poziva in širjenja Allahove vere. Vedoč, da so one že bile v letih, se je on (s) kljub temu poročil z njimi iz milosti, ljubeznivosti in počasti do njih in njihovih možev.

    L. Veccia VaglieriItalijanska pisateljica L. Veccia Vaglieri v svoji knjigi ''Obramba islama'' pravi:
    »Muhammed (s) je v času svoje mladosti, v kateri se seksualna strast najmočnejše oblikuje in giblje in kljub temu, da je živel v družbi, kot je arabska, v kateri je zakon kot družbena institucija bil izgubljen ali skoraj izgubljen in kjer je poligamija bilo pravilo, razveza zakona pa je do skrajne meje bila lahka, nakljub vsemu temu se je on poročil samo z eno žensko Hadidžo (naj bo Allah z njo zadovoljen), ki je od njega bila veliko starejša, medtem ko je on imel 25 let. Poročil se je z njo iz iskrene ljubezni i se ni poročil z drugo ali več kot enkrat, vse dokler ona ni umrla in dokler on ni napolnil 50 let. Vsako ženo je poročil bodisi iz političnih bodisi iz socialnih razlogov s ciljem, da na ta način odpre novo pot za širjenje islama, da tistim ženam, ki so bile znane po bogaboječih lastnostih izkaže čast ali pa da vzpostavi vezi prek ženinih sorodniki z nekaterimi klani in plemeni, želeč pri tem utreti novo pot za širjenje islama. Muhammed (s) se ni poročal z devicami, mladimi in lepimi dekleti, razen Aiše (naj bo Allah z njo zadovoljen) in ali se potem lahko reče, da je bil pohoten? Bil je človek in ne Bog. Prav tako, ga je želja po otrocih spodbujala na novi zakon. Poleg tega, da ni imel dovolj finačnih sredstev, da prevzame nase breme tako velike družine, se je vedno držal poti enakosti do njih vseh in se nikoli ni zatekal, da koristi pravico razveze z bilo katero od njih. Vedno je sledil sunnet (prakso) predhodnih poslancev (mir z njimi), kot je to bil Mojzes in drugi, katerim se nihče od ljudi ne zoperstavlja, ker so imeli več žena. Ali to mora biti razlog, da ne vemo posameznosti in detalje njihovega življenja, medtem ko o družinskem življenju Muhammeda (s) pa moramo vedeti vse?«

    Thomas Carlyle, sloviti angleški pisatelj pravi o Muhammedu (s) v svoji knjigi “Heroji”:
    Muhammedu ni bila pohota bratovščina, ne glede na to, da ga za to obtožujejo nepravično in iz sovraštva do njega. Največjo napako in krivico delamo, ko ga smatramo pohotnim in strastnim človekom, ki ni imel druge skrbi, razen zadovoljiti svojo potrebo čutnih poželjenj, nikakor! On (s) je bil najbolj oddaljen od zadovoljevanj čutnih poželjenj, kakršnekoli, da so one bile. – konec citata.